Želel bi zamenjati krilna vrata z drsnimi.
Pogoj je, da bodo tesnila (zrak). Vrata so v skladiščnem objektu in morajo biti
protipožarna.Po izvedbi so lako klasična ali zaradi pomanjkanja prostora drsna (nekaj
podobnega kot pri avtomobilih-kombij). Vrata so normalne velikosti, kot v vsakem domu. Ali
obstaja kakšen izvajalec?
Boris, (11.10.00)
Obrnite se lahko na naslednja
podjetja: FEDOOR VRATA d.o.o., Struževo 66, KR, tel. (064) 475 200;
Ključavničarstvo Žugič s.p., Ljubljanska cesta 47, Šmarje Sap, tel.: (061) 775
370; FERINA, Limbuska 38 a, MB, tel:. (062) 109 200
Zunanje stene na bivalnem vikendu so
grajene z modularnimi bloki 29x19x19. Ker so zunanji zidovi debeline 19 cm + notranji
omet, bom v vsakem primeru vgradil debelejšo izolacijo (7-8cm). Zanima me, kakšna je
razlika (prednosti, slabosti) med tankoslojnimi in debeloslojnimi fasadami, med ploščami
iz stiropora, steklene volne in kombi-ploščami (ali pri slednjih res obstaja nevarnost
razpokanja fasade?) in med sistemi, kot sta Demit, Jubizol, ipd. na eni strani in
klasično ometano fasado?
Drago, (12.10.00 )
Ker cene energije rastejo, je
smiselno dodati kakšen centimeter toplotne izolacije več. Debeloslojne fasade se
izvajajo predvsem pri novogradnjah. Kot že ime pove, je zaključni sloj debelejši. Tako
dobimo visoko odpornost na mehanske obremenitve. Slabost je lahko dolgotrajna izvedba
(sušenje posameznih slojev) ter zahtevana natančnost izvedbe. Cenovno ugodnejše in
kvalitetno zadovoljive so tankoslojne fasade. Izvaja se tako na novogradnjah kot na
sanacijah starih objektov, na katerih se lahko pojavijo statični in trdnostni problemi.
Slabosti tankoslojnih fasad so nekoliko slabša mehanska odpornost. Pri toplotni izolaciji
iz ekspandiranega polistirena (stiropor,.) sta slabša tudi požarna varnost in zvočna
izolativnost. Navaden stiropor je vnetljiv in ni odporen proti določenim snovem. Je tudi
slabo paroprepusten. Steklena volna, ki ima podobne lastnosti kot kamena (mineralna)
volna, je zelo obstojen material, moramo pa poskrbeti, da ne bo prišla v stik z vlago, ki
zelo zmanjša njene izolativne lastnosti. Kot že samo ime pove so t.i. kombi plošče
sestavljene iz različnih materialov in plasti. S tem se poskušajo združiti dobre
lastnosti različnih materialov. Težav z razpokanjem fasade ne bomo imeli, če smo dela
izvajali pravilno (mokra dela znotraj objekta morajo biti končana pred polaganjem
izolacije in vsi zidovi morajo biti suhi, streha z odtoki mora biti končana, pravilno
skladiščenje izolacijskega materiala.). Razni fasadni sistemi poskušajo zadostiti
današnjim zahtevam kar se da najbolje (glej vprašanje o fasadah).
Opis fasadnih sistemov, ki se ponujajo na našem tržišču, lahko najdete v reviji
Gradbenik (junij 1999), v kateri so objavljeni tudi za vas zanimivi članki (Fasade in
njihova izvedba, Pravilna vgradnja kontaktnih sistemov toplotne izolacije).
V več nepremičninskih oglasih sem videl
napisano, da je hiša zgrajena do 3, 4 ali celo 5 gradbene faze. Zanima me kaj pomenijo
posamezne faze izgradnje.
Boris, (04.07.00)
Po navedbah Inženirske zbornice
Slovenije si gradbene faze sledijo takole: I. gradbena faza: Temelji in temeljna plošča;
II. gradbena faza: Kletna plošča pri objektih, ki so podkleteni; III. gradbena faza:
Groba gradbena dela vseh etaž in podstrešja vključno s streho (krovska in kleparska
dela); Pri ravnih strehah je v tej fazi lahko zajeta tudi kritina; IV. gradbena faza:
Predelne stene, betonski tlaki, izolacije, vsi notranji in zunanji ometi, napeljave vseh
instalacij v objektu (groba instalacija), obloge sten in tal, ki zahtevajo mokre postopke
(vgraditev v cementno malto), teraco tlaki, masivna stopnišča, keramične obloge,
vgraditev vrat in oken, ključavničarska dela in kamnoseška dela; V. gradbena faza: Vsa
ostala zaključna gradbena dela (steklarska in slikopleskarska dela, parketni in
plastični podi, obloge in ostala zaključna dela) do dokončanja objekta z vzidano opremo
in zaključki vseh instalacij.
Od celotne gradbene cene, izračunane po Metodologiji za izračun vrednosti stanovanj,
upoštevamo za III. gradbeno fazo pribl. 47%, za IV. gradbeno fazo pa pribl. 84% celotne
vrednosti objekta.
Zanima me primerjava med izvedbo vodovoda s
pocinkanimi cevmi in cevmi iz umetnih mas (PE-Alu). Predvsem me zanima: higienska
neoporečnost, trajnost, stroški materiala in vgradnje ter izvajalci za izvedbo iz
umetnih mas.
Brane, (22.08.00)
Cevi iz umetnih materialov,
ojačane s kovinskimi plastmi, so enostavne za vgradnjo in sanacijo ter jih ni potrebno
ozemljiti. Ni nabiranja vodnega kamna in korodiranja. Proizvajalci zagotavljajo zahtevano
trajnost tudi ob višjih delovnih temperaturah (trajno do 95°C). Njihova slabost so cena
in nedokončna preverjenost njihovih lastnosti (niso še dovolj dolgo na tržišču). Za
več informacij se lahko obrnete na: Sanitar d.o.o., Lj., tel.: 01/1682729; Igt
d.o.o. Škofja Loka in Igterm d.o.o. Begunje pri Cerknici, tel.: 01/1272087; Team storitve
d.o.o., Lj., tel.: 01/1275319
Prosim vas, da mi sporočite, na kateri
pristojni organ ali ustanovo naj se obrnem z naslednjim vprašanjem: ali je bil med letom
1997 in 2000 zakonsko veljaven Jugoslovanski standard JUS U.C2.100. Predmet standarda je
"Površine i zapremine zgrada, uslovi izračunavanja".
Robert, (30.08.00)
Za vprašanja v zvezi z
standardi JUS se je najbolje obrniti na Urad za standardizacijo in meroslovje (Trg
osvobodilne fronte 13, Ljubljana, tel. 01 478 30 00).
Zanima me postopek za izdelavo tlakov v
stanovanju neposredno nad zemljo. Katera vrsta toplotne izolacije je najboljša glede na
pestro ponudbo. Stanovanje je na obali.
Pavel, (04.09.00)
Ponudba toplotno izolacijskih
materialov je res velika, vendar, če se omejimo le na osnovne, se njihovo število zelo
skrči. Proizvajalci namreč uporabljajo svoja trgovska imena za materiale, kateri so si v
osnovi podobni. Še vedno se največ uporabljajo penoplasti (stiropor.), mineralna ali
kamena volna, steklena volna, perlit in penobetoni. Iz organske ponudbe pa pluta in
plošče iz lesenih iveri. Ker ne moremo opisovati vseh materialov, v nadaljevanju
navajamo elemente na katere morate biti pozorni pri izbiri materialov. Poleg toplotne
izolativnosti odlikujejo dober material še: zvočna izolativnost, majhna teža, trajnost,
odpornost proti mrčesu, mikroorganizmom ter agresivnim materialom, kemična nevtralnost,
odpornost proti vpijanju vode, prepustnost za paro, negorljivost, dobra tlačna trdnost in
elastičnost, stabilna površina, primerna za nanašanje in pa enostavna obdelava ter
vgradnja. Seveda na izbiro vpliva tudi cena. Da bi kvaliteta posameznega materiala prišla
čim bolj do izraza, proizvajalci za svoje materiale ponujajo tudi najprimernejše
izvedbe. Pravilna vgradnja je zelo pomembna, zlasti zato, ker se izolacijske sposobnosti
materialov ob stiku z vlago zelo poslabšajo.
Primer: Na nasutje se položi podložni beton (6 - 8 cm), na katerega položimo
hidroizolacijo (0.8 - 1 cm), sledi toplotna izolacija (6 - 7 cm, II. klimatska cona).
Sledi plastična folija ter cementni estrih, po potrebi armiran (5 cm). Na koncu položimo
še obrabni sloj (parket, keramične ploščice.).
Zanima me, kako bi najbolje izoliral hišo,
ki je stara tridest let in ni hidro in toplotno izolirana. Ali se lahko toplotna izolacija
položi kar na zunanji del stene torej kar čez fini omet ter nato ponovno naredi
zaključna faza (omet).
Goran, (06.09.00)
Če je omet pravilno narejen,
ne bi smelo biti problemov s polaganjem toplotne izolacije in nato še fasade z
zaključnim ometom. Poleg tega morate toplotno izolirati streho in kletne prostore.
Pazite, da sta vertikalna in strešna izolacija povezani, tako da ne pride do toplotnih
mostov (toplotni most predstavlja neoviran prehoda toplote; lego v strehi imamo lahko za
toplotno izolacijo). Glede toplotnih mostov bodite pozorni tudi na izvedbo okoli odprtin
(izolacija naj poteka do okenskega okvirja ali pod njim). Hidroizolacijo sten predstavlja
zaključni vodoodbojni omet, ki obenem omogoča dihanje stene (omogoča prehod pare).
Stene in tla pod nivojem tal morajo biti obvezno izolirane proti vlagi. Za te dele se
običajno uporabljajo bitumenski izdelki. Če imate težave s talno vlago, je najbolje, da
se tega ne lotite sami. Strokovnjaki bodo poiskali šibko točko in se najverjetneje
odločili za eno od sledečih možnih rešitev: izsekavanje in vlaganje izolacijskih
plasti, drenaže (znižanje nivoja vode okoli hiše), vbrizgavanje zapornih tekočin ali
osuševanje.
Kaksno prevodnost ima laminatni pod in ali
je primeren za talno ogrevanje?
Tina, (26.09.00)
Za odgovor smo se obrnili na
podjetje PMD Peter Golob d.o.o. Za talno ogrevanje se lahko uporablja tudi laminatni pod.
Čeprav je dober izolator, to ne predstavlja težav, če pod ni predebel (PMD prodaja Haro
laminatni pod - 8 mm z valovito lepenko - 2.5 mm). Da ne pride do odstopanj in rež v
podu, mora biti estrih na katerega položimo pod, suh. Med estrihom in podom se lahko
položi tudi PVC folija. Pri strokovni položitvi poda se kontrolira tudi vlažnost zraka
v prostoru. Svetujemo vam, da se odločite za izvajalca, ki vam bo dal garancijo na
izvedeno delo.
Na novogradnji bi želel narediti fasado.
Želel bi čimveč informacij o fasadah oz. mnenje strokovnjakov o različnih fasadah
(Demit, Terranova..).
Miha, (30.9.2000)
Odgovorili vam bomo le na
kratko, saj bi bil popoln odgovor preobsežen. Fasada naj bi prevzela varovanje pred
toplotnimi izgubami in zaščito pred vremenskimi pojavi. Različni ometi so še vedno
najbolj pogosta in ekonomična vremenska zaščita. Biti morajo vodoneprepustni, obenem pa
morajo omogočiti prehod vodni pari. To lahko dosežemo s pravilno izbiro dodatkov in
zaščitnih plasti. Malte ne smejo biti premočne (prevelik delež cementa), ker sicer
postanejo pretoge in rade razpokajo in odstopajo. Za večjo odpornost izpostavljenih
ometanih ali betonskih fasad proti škodljivemu vplivu vlage, se priporočajo dodatni
premazi (emulzije smol, silikonski premazi).
Večje težave se lahko pojavijo pri sami kakovosti izvedbe fasade. Zato je dobro izbrati
zanesljivega izvajalca z izkušnjami, ki bo obenem tudi jamčil za izvedbo. V reviji
Gradbenik (junij 1999) boste našli opis fasadnih sistemov in opis malt (junij 2000), ki
se trenutno nahajajo na našem tržišču. Za svetovanje se lahko obrnete tudi na Gradbeni
center Slovenije (http://gcs.gi-zrmk.si).
Zamenjati nameravam okna in balkonska vrata v
mojem stanovanju. Zanima me kakšne so prednosti in slabosti rolet glede na okna oz.
vrata, ki imajo med steklom žaluzijo. Zanimajo me tudi primerjave med različnimi
proizvajalci oken - predvsem kovinska in PVC okna.
Matej
Rolete poleg popolnega zastiranja nudijo tudi zaščito okna in dodatno zmanjšajo
toplotne izgube. Žaluzije med stekli pa so bolj praktične in za večino bolj estetske
ter tudi pri polnem senčenju prepuščajo svetlobo. Treba je omeniti, da žaluzij ne
moremo uporabiti pri termoizolacijskem steklu (hermetično zaprt prostor med stekli),
razen v primeru, če uporabimo trojno zasteklitev (žaluzije so med notranjim in srednjim
steklom), kar pa poveča debelino okna. Proizvajalci oken se trudijo in izpopolnjujejo
svoje proizvode v skladu s sodobnimi standardi (izolacija, trdnost, obstojnost, estetika.)
in v zadovoljstvo potrošnika. Pri oknih iz umetnih mas se proizvajalci največ ukvarjajo
z obstojnostjo samih materialov, ki pa so v današnjem času že dosegli potrošniške
zahteve. Poleg tega se precej ukvarjajo tudi z nosilnostjo, ki jo rešujejo s
kovinskimi ojačitvami. Pri kovinskih oknih se največ ukvarjajo s toplotno
izolativnostjo, ki jo v glavnem povečujejo z umetnimi materiali.
Prosim za kakršnokoli informacijo v zvezi z
načrtovanjem in izvedbo streh s slamnato kritino. Od načrtovanja, požarnovarnostnih
zahtev, do dobavitelja kritine, izvedbe in izvajalcev.
Simona Kosi (26.2.2000)
Postopek priprave slame za kritino ter izvedba
slamnate kritine je obrt, ki počasi izginja. Redki obrtniki, ki se ukvarjajo s to
dejavnostjo, poskrbijo za dobavo in celotno izvedbo. Kar se tiče protipožarnih zahtev,
ni nobenih posebnih omejitev, vendar se priporoča poškropitev z zaščitnim sredstvom.
Za izvedbo in dodatne informacije se lahko obrnete na naslednje osebe: Zvonko Obrčkalj
(063/774-626, 041/389-264), Ivan Žagar (063/829-437), Anton Pečovnik (062/834-206)
Rada bi zamenjala notranja vrata, vendar
brez večjih "rušilnih posegov". Zanima me, če poleg suhe montaže oken
obstoja suha montaža podbojev?
Sabina (26.1.2000)
Večina ponudnikov notranjega stavbnega pohištva izvaja tudi
suho montažo podbojev (LIKO Vrhnika, LIP Bled, Jelovica, samostojni obrtniki, .). Če so stari vidni podboji že izvedeni suhomontažno (pritrjeni so
na slepe podboje), se le ti lahko odstranijo in zamenjajo z novimi vidnimi podboji brez
kakšnega večjega zidarskega posega. Možno je tudi stare podboje prekriti z novimi. Pri
tem pa moramo računati z zmanjšanjem odprtine, pa tudi izvajalci to izvedbo neradi
predlagajo (cenovno neugodna - delo po naročilu, problematična montaža, vprašljivo
stanje starih podbojev). Za natančnejši odgovor in predlog najprimernejše
izvedbe bi bil vsekakor potreben predhodni ogled izvajalca.
Kupila sva stanovanje. Rada bi ga čimbolj
racionalno izkoristila. Zanima naju, kakšne so okvirne cene, če bi za nasvet vprašala
arhitekta (glede tlorisa)?
Alenka (10.1.2000)
Po besedah samih arhitektov se cena delovne
ure diplomiranega inženirja arhitekture giblje okoli 3.500 SIT/uro (cena je precej
okvirna). Po ceniku Inženirske zbornice je cena projektne ure arhitekta 5.772 SIT/uro.
Potreben je ogled, pogovor glede vaših želja in potreb bivanja. S predložitvijo
idejnega načrta bi za vse skupaj arhitekt porabil približno dva delovna dneva (16 ur).
Najbolje je, da tudi sami pokličete kakega arhitekta, ki se ukvarja s to dejavnostjo, in
se pomenite o morebitnih stroških. Zelo ugodno lahko do tlorisa pridete preko revije
Naša žena. Revija Naša žena svojim bralcem zaračuna samo 8.000 SIT za to, da jim
arhitektka dr. Jasna Hrovatin izdela tlorise opreme stanovanja.
Zanima me na kakšen način se pridobi
gradbeno dovoljenje in od česa je odvisna odobritev gradnje objekta. Od česa je odvisna
cena pridobitve gradbenega dovoljenja. Primer: Zgraditi bi želel dodatek hiši, torej eno
sobo (5×4 m).
Boštjan (01.01.00)
Za vsako spreminjanje gabaritov (sem
spada tudi povečanje tlorisa) obstoječega objekta je treba pridobiti gradbeno
dovoljenje. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor predložiti: 1) dokaz,
da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma rekonstruirati objekt; 2)
pravnomočno lokalizacijsko dovoljenje; 3) projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja; 4)
soglasje projektivnega podjetja in potrdilo o opravljeni reviziji; 5) soglasje prizadetih
organov in organizacij (sosedje,.), če tako določajo posebni predpisi. O ceni, ki
je v glavnem odvisna od velikosti in namembnosti objekta, je težko odgovoriti brez
neposrednega stika. Zato je najbolje, da se obrnete na kakšen projektivni biro z naših
spetnih strani (npr.: ga.Vlasta Emeršič, ING.IBT.LJ@siol.net)
ali vašo upravno enoto (za Ljubljano je to Mestna občina Ljubljana). Nekaj
koristnih nasvetov lahko najdete tudi na spletnih straneh Gradbenega centra Slovenije (http://gcs.gi-zrmk.si).
Prosim za vaše mnenje glede električnih
marmornih radiatorjev. Zanima me ekonomičnost, cena, proizvajalci itd.
Miro (19.12.99)
Na odločitev glede izbire načina ogrevanja
vpliva več dejavnikov, največkrat pa se seveda odločimo glede na stroške investicije
in obratovanja. Stroški, ki so povezani z materialom in vgradnjo električnih marmornih
radiatorjev (če se omejimo na isti cenovni razred in kvaliteto), ne odstopajo veliko od
ostalih izvedb ogrevanja (talno ogrevanje, centralno ogrevanje, termo peči). Dodaten
strošek pri električnih radiatorjih je dodatna izvedba oskrbovanja s toplo vodo, kar
lahko pri izvedbi centralnega ogrevanja (ogrevanje s toplo vodo) združimo. Največje
odstopanje se pojavi pri stroških porabljene energije. Ogrevanje prostorov z električno
energijo je dražje od ogrevanja s kurilnim oljem ali plinom. Predvsem se neekonomičnost
uporabe električnih radiatorjev povečuje z velikostjo ogrevalnih prostorov, kjer se kot
dodaten strošek pojavijo močnejše elektro napeljave. Dobavitelji in izvajalci: El term
(tel.: 062/300 20 41), Marmorni radiatorji Mladen Stamenkovič s.p. (tel.: 061/654 600),
Elpan d.o.o. (tel.: 061/716 735).
Zanima me primerjava v ceni za izvedbo strehe
z opečno kritino in kovinsko kritino (npr. Gerard).
Primož (3.12.99)
Cene za pokrivanje strehe z opečno kritino
(npr. Bobrovec ) se gibljejo med 4.500 - 6.000 SIT/m2, odvisno od proizvajalca in
ponudnika del. Cene kovinske kritine (npr. Gerard) pa se gibljejo okoli 5.300 SIT/m2. V
ceni so vključeni kritina, letve in polaganje. Treba je omeniti, da moramo pri izvedbi s
kovinsko kritino povečati debeline toplotno izolacijskih elementov, če hočemo
zagotoviti enako toplotno upornost, kot pri izvedbi z opečno kritino. Kovinska kritina je
lažja, kar omogoča manjše dimenzije nosilnih konstrukcij.
Zanimajo me podatki o izkoristkih peči na
tekoča goriva (kurilno olje). Koliko boljše izkoristke dosegajo nizkotemperaturne peči
(npr. Buderus) in ali eventuelni prihranki pri gorivu opravičujejo visoko ceno teh peči.
Katero peč mi priporočate (20-25kW).
Darko (29.11.99)
Kvalitetne peči na tekoča goriva dosegajo preko 90% izkoristka
energije (to velja tako za nizkotemperaturne, kot tudi visokotemperaturne peči). Podjetje
Buderus pa zagotavlja do 95% izkoriščanje energije. Prihranek energije pri
nizkotemperaturnih pečeh je predvsem pri regulaciji temperature vode. Le ta je lahko
zaradi uporabe kvalitetnejših materialov (večja odpornost na korozijo; korozija je bolj
intenzivna pri nižjih temperaturah vode) segreta na nižjo obratovalno temperaturo. Tu
lahko govorimo o prihrankih tudi do 20% goriva na leto. Vendar je treba opozoriti, da je
za dosego tega prihranka potrebna dobra zasnova in izvedba toplotnih izolacij na objektu
ter napeljavah centralnega ogrevanja.
Za izbiro tipa peči je najbolje, da se posvetujete s katerim od izvajalcev montažnih del
ali dobaviteljev.
Kakšna izolacija (hidro, toplotna) je
potrebna (če sploh) pri gradnji hiše iz cca. 24 mm lesa?
Martina (10.11.99)
Ne glede na namembnost objekta je
obvezna hidroizolacija proti tlem, to je med temeljno ploščo in leseno konstrukcijo (les
izredno hitro propade, če je v stiku s tlemi). Če objekt ni namenjen bivanju, se
običajno zunanjo stran lesa zaščiti s kakšnim premazom. Če je objekt namenjen tudi
bivanju, je potrebna toplotna izolacija vsaj proti tlem in strehi ter spremljajoča
hidroizolacija (pojav vlage v toplotni izolaciji precej poslabša njeno toplotno
upornost). Za ugodnejše bivanje v hladnejšem obdobju pa je seveda pametno izolirati tudi
stene objekta. Tako imenovane kamp brunarice nimajo toplotne izolacije sten, vendar je
debelina lesa vsaj 40 mm.
Rada bi dobila informacijo o gradbenih
strojih firme Dynapac.
Zdenka (4.11.99)
Dynapac je del švedske multinacionalne
družbe SVEDALA. Je svetovno uveljavljeno podjetje na področju vibracijskih tehnologij.
Pokrivajo celotno področje komprimiranja zemljin in betona, od statičnih in vibracijskih
valjarjev različnih dimenzij, vibracijskih plošč, "tlakarjev" do opreme za
betoniranje. V Sloveniji podjetje ni uveljavljeno, lahko pa dobite kakšne koristne
informacije in možnost nabave v podjetju BALAVTO iz Ajdovščine (tel. (065/161-990).
Potrebujem naslove obdelovalcev Kerrocka
(po moznosti v Ljubljani). Ali poleg Domilesa, ki ga ne uspem priklicati, obstoja se kateri drug?
Silva (4.10.99)
Poklicali smo v podjetje Kolpa d.d. (068 322 093), ki proizvaja Kerrock. Povedali so nam,
da so vsi mizarji v Ljubljani, ki se ukvarjajo z obdelavo Kerrocka zelo zasedeni.
Svetovali so, da se obrnete na g. Janeza Ozimka, ki je novejsi, zelo dober mizar in ima se
proste kapacitete. Njegov naslov je: Zugina 27, Veliki Gaber (068 64 770; 041 651 799).Ce
zelite dobiti seznam ostalih mizarjev, ki obdelujejo Kerrock, poklicite podjetje Kolpa
d.d.
Kje v Sloveniji lahko kupim in dobim
navodila za uporabo za izdelke "SiKa", firme SIKA Plasitment
Ges.m.b.h., Bings?
Robert (29.9.99)
Obrnite se na podjetje: SIKA d.o.o., Prevale
13 - IOC, 1236 Trzin, (061 180 95 34; 180 95 40). V svojem programu imajo sisteme za
lepljenje in tesnenje v gradbenistvu in industriji, premaze, cementne tlake...
Ali mi lahko posredujete naslov kakega
restavratorja stropov in sten (ne iz Zavoda za spomenisko varstvo)
Silva (6.9.99)
Kumer Milojko, Koroska cesta 52, 3325 Sostanj (063 882 501); Restavratorstvo,
pleskarstvo in soboslikarstvo Zupan Anton s.p., Zgornje Gorje 42, 4247 Zgornje Gorje (064
725 431); SIPA d.o.o., Sivec Pavel, Mlinsko 4, 5222 Kobarid (065 85 234;
041 643 645); SKOSAL s.p., Lorencak Aleksander, Migojnice 52, 3302 Grize,
(063 718 747, 041 638 861); Restavratorstvo Grebenc Iztok s.p., Osevek 7,
1241 Kamnik, (061 831 295).
Kdo v Sloveniji prodaja pisarniske mize
(racunalniske) z nastavljivo visino (delo mozno stoje ali sede).
Erika (6.9.99)
Kot pravijo prodajalci pisarniske opreme so tovrstne mize precej drage, povprasevanje po
njih pa je v Sloveniji zelo majhno. Zaradi tega se njihova proizvodnja in prodaja ne
izplacata. Kljub temu se lahko obrnete na podjetji: 1) Lina design (Palovska 11, 1240
Kamnik; 061/810-724, 041/636-905, damjan.ursic@siol.net),
ki ima v svojem programu I-mizo, ki bo skoraj zanesljivo ustrezala vasim zahtevam. Poleg
tega nudijo tudi mehanizme za dvizno hidravlicno nastavljive mize po visini. Tak mehanizem
je namenjen za vgradnjo k navadni pisarniski mizi; 2) Interteam d.o.o. (Mestni log IV/3,
1330 Kocevje; 061/854-441, 041/707-383, interteam@siol.net)
ima v svojem programu poleg kakovostnih stolov za delo z racunalniki tudi delovne mize iz
sistema CAD CAM (uvoz iz Nemcije). Gre za delovne postaje, kjer je miza deljena in se
lahko spreminja prednjo ali zadnjo plosco. Obicajno je za racunalnik namenjena zadnja
plosca, ki se lahko dvigne do visine 105 cm. Poleg omenjenih podjetij vam predlagamo, da
preverite ponudbo tudi pri podjetjih iz nase baze (glej stran Pisarnisko pohistvo). Ostali
ponudniki pisarniskega pohistva so se: Atrium - novi interieri Ljutomer; Boma, Sezana
(067/32-144); Brest pohistvo Cerknica; Duka, Vipava; Iles, Idrija; Integra, LJ; Linea-R,
NG; Meblo, NG; Metalimpex, KP; Sin-Po, Kocevje; Tovarna pohistva Cepovan; Tovarna pohistva
Trbovlje; Arel, Rence (065/551-188); MZG, Grosuplje (061/764-100); HI-PO Grosuplje
(061/764-467); Protect Consult, Radlje ob Dravi (0602/71-598); BENE, LJ (061/136-42-60);
KUBUS Interier, LJ (131-91-98)...
Iscem izvajalca ometov za novo stanovanjsko
hiso. Ali je rocni omet res iz bolj naravnih materialov kot strojni?
Nasti (6.9.99)
S plasticnimi ometi boste dosegli lep in hiter nanos, vendar pa, kot opazajo v podjetju
SCT IAK d.d. (Kresnice, tel. 061/877-080) - proizvajalec apna, se ljudje ponovno obracajo
na stare naravne materiale, pri katerih stena dopusca dihanje. Se posebej je to
aktualno pri novi hisi, pri kateri se zacne vlaga obracati navznoter, ce se jo prehitro
zapre. Ker plasticni ometi slabse prepuscajo zrak, se znotraj lahko pojavijo lisaji. To je
glavni razlog za vse pogostejso uporabo klasicnih materialov na bazi peska in apna. Pri
tovrstnih ometih je fasada se vedno lahko lepa, z dodajanjem barvila k osnovni beli pa je
lahko tudi v razlicnih barvah. Poleg klasicnih locujemo se dve vrsti strojnih ometov.
Apneno mavcni se uporabljajo samo kot notranji ometi in niso primerni za vlazne prostore
(npr. stare hise ali kopalnice). Drugi so apneno cementni ometi, ki so primerni tudi za
vlazne hise in za fasade. Podobni so tistemu, ki ga lahko naredite sam. Od njih se
razlikujejo v tem, da imajo bolj fino granulacijo in da vsebujejo dodatke, ki omogocajo
strojno nanasanje. Osnova je enaka, torej naravna, le da strojni ometi vsebujejo se cca.
1% dodatkov. Od omenjenih ometov je treba razlikovati omete na osnovi arilnih in podobnih
veziv (plasticni ometi), ki se uporablajo zgolj kot zaklucni ometi v nekaterih fasadnih
sistemih (npr.: Demit, Jubizol). Le-ti so precej manj paroprepustni, vendar pa imajo
nekaj drugih dobrih lastnosti. Za vec informacij, se lahko obrnete na podjetje JUB, ki ga
lahko najdete tudi v nasi bazi (061/1884-217, jub@jub.si).
Zanima me razlika med navadnim zidakom
(modelarcem) in Porothermom. Navedite tudi cene samih zidakov in koliksna je razlika v
stroskih pri izdelavi hise (v %).
Stane (26.8.99)
Tako eni kot drugi zidaki so izdelani iz naravnih materialov, vendar
pa Porotherm zidaki niso samo vecji in debelejsi, pac pa imajo po zagotovilih proizvajalca
se vrsto prednosti. Najpomembnejsa je toplotna izolacija saj je njihova vrednost K samo
0,52 (cim manjsa je ta vrednost vecja je izolativnost). Pri modularcih znasa ta K 1,20, ce
so oblozeni z 4 cm debelim stiroporom, pa je K se vedno 0,80. Zaradi tega pri uporabi
zidakov Porotherm ni potrebna dodatna izolacija. Pri obicajnih modularcih je visina opeke
19 cm, pri Porothermu pa je visina 23,8 cm. Zaradi tega gre po visini pri eni etazi 13
vrst navadnih zidakov in samo 11 vrst Porotherm zidakov. To pomeni dodatni prihranek malte
in delovnega casa. Porotherm zidaki imajo zaradi debeline zidu boljso akumulacijo toplote.
Ker hisa lahko diha (ni zaprta), pa so boljse tudi parodifuzijske lastnosti (prepustnost
pare). Ce upostevamo toplotnoizolacijske lastnosti, hitrejso gradnjo, prihranek malte in
fasado brez dodatne izolacije, gre torej v skupnem sestevku za cenejso in kakovostnejso
gradnjo. Pri gradnji hise se privarcuje cca. 15 %. V Opekarni Ormoz d.d. (062/741-06-30)
je cena zidakov Porotherm debeline 39 cm okrog 3.000 SIT/m2, cena modularcev deb. 29 cm pa
se vrti okrog 1.800 SIT/m2 (brez DDV). V Merkurju je cena modularca 29x19x19 cm 93,90 SIT,
cena Porotherma dim. 38x24x24 cm pa je 257 SIT/kos. Poleg Opekarne Ormoz se Porotherm dobi
tudi pri vecjih trgovskih organizacijah (npr.: Center, Ljubljana, 061/1866-533; Gramat
Gril, Grosuplje, 061/763-363, idr.). Nekateri proizvajalci, ki izdelujejo samo obicajne
zidake pravijo, da so Porotherm zidaki manj protipotresno varni in da zaenkrat ne
ustrezajo nasim standardom, vendar pa tega nismo preverjali.
Urejamo staro hiso. Omet zadnje fasade je
delno odpadel tako, da se vidijo posamezni zidaki. Zidarja, ki bi bil pripravljen
odstraniti stari omet in narediti fasado skoraj ni mogoce dobiti. Razmisljali smo o
zunanjih Knauf ploscah, vendar je to predraga zadeva saj je kvadratni meter brez polaganja
5.721 SIT. Ali obstajajo se kaksne druge (cenejse) plosce, ki bi bile primerne za oblogo
tako, da ne bi bilo potrebno odstranjevati starega ometa? Ob hudem nalivu z dezjem je
fasada mokra, zato je treba upostevati tudi vlago.
Zdenka (26.8.99)
Glede na to, da je v vasem primeru cena pomemben faktor, bi se kljub
vsemu najbolj izplacalo nekoliko vec napora vloziti v iskanje cloveka, ki bi vam odstranil
stari omet. Ce upostevamo stevilo nezaposlenih, to le ne bi smel biti tako zelo velik
problem, morda pa bi vam to delo opravil tudi kateri od studentov (Studentski servis).
Verjetno vas odstranjevanje ometa ne bi stalo vec kot 800 SIT/m2, nato pa bi za navadno
fasado odsteli se cca. 2000 SIT/m2. Za staro hiso je verjetno se najbolj primerna klasicna
fasada, saj hise ni pametno povsem zapreti.
Na trgu se dobi kar nekaj plosc za oblogo in izolacijo zidov. Vam bi morda ustrezale
plosce Fermacel, ki jih lahko kupite v podjetju Kalcer d.o.o., Trzin (061/162-11-90, http://www.kalcer.si/). Ceprav prodajalec tega ravno ne
priporoca, pa nekateri kupci te plosca uporabijo tudi za zunaj. Obicajno dajo nanje
stiropor in Demit fasado. Do problema pride, ce se pojavi vlaga iz zgornje strani (npr. ce
pusca streha). Cena teh plosc je 1.400 SIT/m2.
Za razlicne plosce se lahko pozanimate tudi v vecjih trgovskih podjetjih (npr. Center,
Ljubljana, 061/186-66-00; Merkur, Kranj, 064/48-80 idr.). Kadar izgled ni pomemben, se na
zid lahko pritrdi tudi plocevinaste plosce, ki jih dela Trimo, Trebnje (068/460-200,
http://www.trimo.si/). Take plosce vcasih uporabljajo na primorskem za zascito pred burjo.
Njihova cena je okrog 1.500 SIT/m2 + DDV.
Ali katero slovensko podjetje izdeluje
notranja harmonika vrata?
Tomaz (25.8.99)
Taka vrata proizvajata podjetje
Pionir, program lesnih izdelkov, d.d., Kocevarjeva 1, 8000 Novo mesto; in Trgokop d.o.o.
Velenje (03) 897 02 50. Harmonika vrata se trenutno dobi tudi v KOVINOTEHNI (v BTC). Vrata
so iz uvoza in so standardne visine 200 cm (sirina pa je 80 oz. 100 cm).
Gradim lokal in kot grelne elemente sem
vgradil konvektorje. Te sem polozil v kanale, pokril pa bi jih z resetkami. Mi lahko
posredujete naslove proizvajalcev ali zastopnikov.
Beno (5.8.99)
V zvezi z resetkami se lahko obrnete na podjetji REC
trade d.o.o. (Skaletova 12/a, CE, 063 411 122, info@rectrade.si;
imajo resetke proizvajalcev OMAS in DELONGHI) in Stern d.o.o. (Gorice 2, 4204 Golnik, 064
46 80 80, info@stern.si; imajo svoj program in vam
lahko resetke iz aluminja do neke mere izdelajo tudi po narocilu v 2 barvnih odtenikh).
Pripravljam se na gradnjo individualne
stanovanjske hise. Projekti so kompletni, izvajalec bo v kratkem izbran. V prvi fazi zelim
hiso dokoncati do cetrte gradbene faze. Potrebujem pa gradbenega strokovnjaka, ki bo
opravljal nadzor nad potekom del. Graditi nameravam v okolici Domzal. Ali mi lahko
predlagate strokovnjaka, ki bi vrsil nadzor del in koliko taksne usluge obicajno stanejo?
Mitja (20.6.99)
Nadzor nad gradbenemi deli je lahko dokaj raztegljiv pojem. V
najbolj enostavnem primeru gre lahko samo za formalni nadzor, pri katerem je pomembno
zgolj pridobiti vse ustrezne papirje. V drugem primeru lahko nadzor nad gradbenimi deli
obsega nadzor kakovosti in kolicin, pri cemer se cene gibljejo od 1,4 do 1,7 % od
investicijske vrednosti objekta. V tretjem primeru, ko generalni izvajalec ne izvaja tudi
koordinacije del na objektu (kar ni najbolj obicajno), pa nadzor nad gradbenimi deli
vkljucuje tudi celotno koordinacijo obrtnikov (instalaterjev,...), tehnicni pregled in
pridobitev uporabnega dovoljenja. V tem primeru se cene za nadzornika gibljejo od 3 do 5%
od investicije. Uradno bi moral biti nadzornik pooblasceni inzenir (t.j. imeti zig
inzenirske zbornice). Ker se obicajno za individualne stanovanjske hise ne zahteva
uporabnega dovoljenja (razen, ce v hisi ni tudi delavnica), ni nujno, da je nadzornik
pooblasceni inzenir. Lahko je tudi zelo dober delovodja ali gradbeni tehnik z ustreznimi
izkusnjami (ker nadzorni obicajno izvaja dolocen pritisk na izvajalce, ne sme biti
"mevza"; naj vam predhodno pove kaj je ze delal-reference). Pametno je imeti
nadzornika se pred izbiro izvajalca, saj bi moral nadzorni sodelovati tudi ze pri podpisu
pogodbe z izvajalcem. V okolici Domzal se lahko za nadzor nad gradbenimi deli obrnete na
podjetje Proing d.o.o., Ljubljanska c. 34, Domzale (061/712-010) ali na g. Rifl Izidorja,
Nozice, Pionirska 13, Radomlje (061/814-271, 813-937 - poklicati pred 7 uro zjutraj).
Nadzornika lahko iscete tudi zunaj Domzal, zato vam svetujemo, da se posvetujete tudi z
drugimi.
Obnavljam stanovanje in bi rad polozil
laminate. V kuhinji imam pod v dveh visinah, kako naj se izvede polaganje? Kam naj se
obrnem?
Matej (7.6.99)
V zvezi s polaganjem laminata se obrnite na prodajalca, kjer
ste/boste laminat kupili. Obicajno prodajalec nudi vse potrebne informacije v zvezi z
polaganjem. Imajo svoje izvajalce, ki laminat polozijo. Polaganje laminatov ni zahtevno in
ga boste verjetno lahko polozili tudi sami. Polaga se ga tako kot plavajoci pod. Ob
stopnici bo laminat sestavljen iz dveh delov in povezan z diletacijsko letvijo ali
stopniscnim profilom. Vsi ponudniki laminatov ne nudijo tudi stopniscnih profilov. Pri
izbiri laminata za kuhinjo je treba paziti na na trdoto zgornjega sloja, ki mora biti vsaj
12.000 obratov ali vec (standard za trdoto zgornjega zakljucnega sloja laminata). V zvezi
z laminati se lahko obrnete na podjetja: Tema profesional, Koprska 92, Lj.
(061/12-33-888); Comix, Zg. Pirniče 22-a, 1215 Medvode (061/621-087); PMD, Partizanska
3-5, Maribor (062/229-50-60); Kobe TSO, BTC Ljubljana (061/185-16-16); Lazura, Kraljeviča
Marka 14, Maribor (062/227-875); Cedrus, Brezje 8, Grosuplje (061/762-129). Priblizno 10
stranska priloga o laminatih s primerjavo ponudnikov je bila objavljena v reviji Lesarski
utrip (marec '98) - telefone in druge podatke o reviji najdete v nasi bazi.
Iscem izdelovalce
notranjih stopniscnih in balkonskih ograj iz razlicnih materialov. Prosim vas za pomoč in
nekaj naslovov.
Iztok A. (28.5.99)
Nekaj proizvajalcev ograj je v nasi bazi (ce na strani Iskanje
vtipkate "ograj" se jih izpise trenutno 12). Ograje se pogosto izdeluje
po narocilu, zato vam svetujem, da se obrnete na katero od splosnih mizarstev v vasi
blizini. Kovinske ograje obicajno izdelujejo
obrtniki kljucavnicarji (npr. Kljucavnicarstvo Zugic, Smarje Sap, 061/775-370). V imenikih
jih lahko najdete veliko. Svetujem vam, da obiscete tudi vecje
trgovske centre z gradbenim materialom in stavbnim pohistvom (v Ljubljani npr.: Bauhaus,
Baumax, Metalka na Topinski ul., Slovenijales v Vizmarjih, ...). Stopniscne ograje imajo obicajno v programu tudi podjetja, ki
prodajajo stopnice (npr.: Nubis d.o.o., Lj. 061 137 91 40; Lesna galanterija Danijel
Gajst, Zg. Polskava; Mizarstvo Kraševec Franc, Nova vas; SBF Sagmaister s.p., Sv. Danijel
1, 2371 Trbonje; Stepor d.o.o. Nova Gorica; Grsic Andrej s.p., Metlika). V PIRSu (http://www.slo-knjiga.si/pirsn.htm) lahko
pod geslom ograje najdete 13 proizvajalcev. Poglejte, morda boste nasli ustreznega
proizvajalca.
Clanek (3 strani) na temo "Stopniscne in balkonske ograje", ki ga je pripravila
nasa sodelavka Dr. Jasna Hovatin,dipl.arh., je pred kratkim izsel v reviji Nasa zena (Maj
1999). Od proizvajalcev je v tej stevilki oglaseval samo Mizarstvo Ovsenik, Kr. (064 242
110).
V sobi nameravam podreti strop, s cimer bom
pridobila 1,40 m visine. Izdelati zelim leseno galerijo za zakonsko posteljo in nocni
omarici. Kdo bi mi lahko izdelal tako leseno galerijo?
Irena (11.5.99)
Svetujemo vam, da se obrnete na proizvajalce stavbnega pohistva,
najbolje pa na kaksno tesarstvo, ki se ukvarja tudi z stavbnim pohistvom. Ce ste iz
Ljubljane, se lahko obrnete npr. na podjetje MLAJ d.d., mizarstvo in tesarstvo Zadobrova
(061/482-144). Naslove tesarjev lahko poiscete v PIRS-u (http://www.slo-knjiga.si/pirsn.htm), v POS-u
(http://www.szt.si/ ) ali telefonskem imeniku (http://tis.telekom.si/). Zanesljivo lahko proizvajalca
najdete tudi med podjetji v nasi bazi (morda tudi med tistimi, ki opravljajo zakljucna
dela v gradbenistvu). Zal boste verjetno morali kar nekaj casa cakati, saj imajo v tem
casu vsi dovolj dela. V vsakem primeru vam svetujemo, da se predhodno posvetujete z
arhitektom, da bo vasa galerija ustrezna tako s konstrukcijskega kot tudi estetskega
vidika.
Razmisljam o gradnji hise, a o
gradnji ne vem skoraj nic. Ali obstaja priricnik, ki opisuje kako se lotiti gradnje? Kako
izbrati arhitekta, izvajalca, nadzornega. Zakaj izbrati zidano, montazno ali leseno hiso?
Katere materiale izbrati, katere so najpogostejse napake pri gradnji? ...
Peter (3.5.99)
Za odgovor na vase vprasanje smo se obrnili
na Gradbeni center Slovenije, Dimiceva 9, Ljubljana, tel. 061 168 23 45 (http://gcs.gi-zrmk.si/; e-mail: gcs@gi-zrmk.si). Ker se za svetovanje posluzujejo
storitev zunanjih svetovalcev, nam po telefonu niso mogli dati celovitega odgovora. Vabijo
vas, da jih poklicite oz. obiscite v njihovi svetovalni pisarni (ga. Silvija KOVIC).
Svetovanje je BREZPLACNO (predhodno se morate narociti).
Dvostranski clanek na temo "Kako se pravilno lotimo gradnje hise" je
bil objavljen v majski prilogi revije Nas dom (izdajatelj Vecer d.d., Maribor;
062/224-221).
Ce veste odgovor
na vprasanje, vas vabimo, da nam ga sporocite (
info@ambientonline.net ).
Zgraditi zelim hiso, vendar
nimam nikakrsne domisljije, kaksna naj bi bila. Imam le zelje po prostorih v njej. Prosim
vas za kakrsnikoli nasvet ali skico, prav tako pa me zanima, koliko bi me stal nacrt in
koliko casa potrebujete za izdelavo le-tega?
Rajko (19.4.99)
Na podlagi prilozenih geodetskih nacrtov vam zal ne moremo dati kakrsnega koli
nasveta glede same hise, saj mora arhitekt najprej parcelo videti. Ker ne vemo kaksno je
okolje, lokacija, kaksne so okoliske hise, razgled in podobno, bi bila skica zelo verjetno
neustrezna oz. slabsa kot v primeru, da se parcelo pogleda. Poleg tega kar ste navedel v
pismu, pa je potrebno vedeti se vrsto drugih stvari (npr. zahteve glede dimenzije hise,
koliko ljudi bo v njej stanovalo, ipd.). Cene za izdelavo kompletnega nacrta za pridobitev
gradbenega dovoljenja so odvisne od velikosti in zahtevnosti objekta. Okvirne cene teh
nacrtov glede na povrsino objekta so: 100m2 - 550.000 SIT; 175m2 - 780.000 SIT; 200m2 -
860.000 SIT; 225m2 - 930.000 SIT; 250m2 - 1.010.000 SIT; 275m2 - 1.080.000 SIT; 300m2 -
1.160.000 SIT. Trenutno smo zelo zasedeni, tako da vam nacrtov ne moremo izdelati pred
jesenjo. Lahko pa vam v priblizno enem mesecu izdelamo arhitekturne nacrte tlorisov,
prerezov in fasad. Cene teh nacrtov se gibljejo od 100.000 do 180.000 SIT.
Kje bi lahko dobila cene
vzmetnic?
Tana (13.4.99)
Kot gotovo veste je najvecji proizvajalec vzmetnic pri nas podjetje Meblo Jogi.
Podjetje Meblo je vpisano tudi v naso bazo. Poleg njih se s proizvodnjo vzmetnic ukvarjata
tudi podjetji Šlarafija, Ljubljana (Periceva 21, 061/136-1081) in podjetje Lineaflex
(067/200-210). Prodajalcev posteljnih vlozkov iz lateksa pa je pri nas kar nekaj.
Poklicete lahko podjetja: Doma-ko (8223 Mirna, 068/47-748), Dollar (Domzale, 061/719-850),
Internova les (Ljubljana 061/131-2222), nekaj prodajalcev pa lahko najdete tudi v BTC v
Ljubljani (zelo ugodne cene imajo v trgovini Nina nana). V vsakem primeru pa vam
svetujemo, da obiscete (ali poklicete) vecje salone pohistva (npr. IPH v Ljubljani, SINT
Skofja Loka ...)
Kje lahko dobim (sposodim,
vidim) na enem mestu projekte (ali vsaj osnovne podatke) individualnih his vecine
projektantov? Ali jih je mogoce videti kje na internetu?
Brane, Celje (13.4.99)
Pred priblizno dvemi leti je Drustvo arhitektov Slovenije organiziralo razstavo na
to temo. Povzetek iz nje je bil objavljen v nihovem glasilu List, ki pa je zal razprodan.
Ta izvod glasila lahko vidite na Drustvu arhitektov (Karlovska 3, Ljubljana; 061/221-612).
Podjetje Internova les (Miklosiceva 38/II, Ljubljana; 061/131-2222) je pred kratkim izdalo
katalog Hise, v katerem je navedenih veliko podatkov o proizvajalcih gotovih his. Podoben
katalog je izdalo tudi Drustvo inzenirejv lesarstva ob posvetu o gotovih hisah (DIT
lesarstva; Karlovska 3, Ljubljana, 061/222-143).
Ce veste odgovor
na vprasanje, vas vabimo, da nam ga sporocite (
info@ambientonline.net ).
Na vrtu bi rad postavil leseno
otrosko igralo (gugalnica in plezalo). V trgovini najdem samo kovinska igrala, lesenih pa
ne. Slisal sem za neko podjetje v Slovenj Gradcu, vendar ne vem naslova in imena. Prosim
vas za odgovor, kje bi lahko tako igralo dobil.
Gorazd Rajh (7.4.99)
Vase podjetje je verjetno IMONT d.o.o., Dravograd (Otiski vrh 156, 0602/85-082), ki
se med drugim ukvarja tudi s proizvodnjo lesenih igral. Obrnete se lahko tudi na podjetje
CRI d.o.o. Celje (Oblakova 34, 063/442-818) ali na podjetje Zelva d.o.o, Ljubljana
(Rozmanova 2-a, 061/133-85-11, 133-84-41). Ce vam ne bo uspelo najti ustreznega
proizvajalca, se lahko obrnete tudi na nas (PoliTRON Oprema). Igralo vam lahko
skonstruiramo in izdelamo po narocilu (kar pa je obicajno drazje).
Zanima me primerjava
(kakovost/ekonomicnost) rocno izdelanih in strojno izdelanih finih ometov. Gre za prizidek
povrsine cca. 200 m2.
Drago (3.3.99)
Rocno nanasanje ometa poteka v treh fazah: podlaga za grobi nanos (špric), grobi
nanos in fini nanos. Pri strojni izdelavi ometa pa odpadeta dve fazi, saj se material
zmesa v stroju ter se ga nato strojno transportira na zid (samo en nanos). Zaradi tega je
strojna izdelava ometa hitrejsa (cca. 100 m2/dan), ima pa tudi druge prednosti. Predvsem
kakovost strojno izdelanih ometov je boljsa, saj za njo stoji proizvajalec materialov.
Izbira ometov je dokaj pestra (Baumit, Cinkarna Celje, Knauf, Refix), proizvajalci pa
nudijo tudi do 10 letno garancijo. Poleg tega, v nasprotju s strojno izdelavo, kjer
mojster pride, naredi in gre ter za njim ne ostane nic, pri rocni izdelavi obicajno okrog
hise ostajajo moteci kupi peska. Ne glede na to, da gre v vasem primeru za dokaj majhno
povrsino in verjetno zelite sami pomagati pri delu, se vam strojna izdelava ometa verjetno
bolj izplaca. Pri strojnih ometih se uporabljajo tovarnisko pripravljene mesanice malte
pri cemer je cena gotovega ometa okrog 1.500 SIT/m2 (pri vecjih povrsinah pa okrog 1.200
SIT/m2). Pri rocni izdelavi ometov priblizno toliko pogosto stane ze samo delo. Temu pa je
potrebno pristeti se pesek, apno in cement. Tako je potrebno za rocno izdelavo ometa
odsteti skupaj z materialom okrog 1.700 SIT. Glede na to, da ste iz Celja se lahko obrnete
na Zidarstvo Markovič, tel. 063 862 067 (cena strojno izdelanega ometa 1.400 SIT/m2) ali
na podjetje Extra grad d.o.o., tel. 063 453 562 (cena strojno izdelanega ometa 1.200
SIT/m2).
Kako mora biti pripravljena
podlaga za polaganje tlakovcev na dovozni poti do garaze, kjer se dnevno vozijo osebni
avtomobili in je ze zdaj dokaj utrjena. Kako globok mora biti izkop, kaksna granulacija
tampona in koliko ga mora biti?
Robert (27.2.99)
Priprava podlage za polaganje tlakovcev je predvsem odvisna od sestave tal
(ilovica, pesek, idr.). Ce je podlaga ilovica je potrebno izkopati globje, kot ce gre za
pesek. Pri pripravi podlage je potrebno biti zelo previden, saj lahko ob zmrzali pride do
dviga ali pa ob dezevju zemlja leze iz tal. Med tem ko lahko eno leto zemlja zmrezne samo
10 cm, pa lahko naslednje leto zmrzne tudi do 80 cm. Obicajno je izkop globok okrog 40 cm
(od 30 do 60 cm). Prvo nasutje je namenjeno odvodnavanju (od 15 do 20 cm peska debeline do
16mm). Po utrditvi prve plasti (valjanju) sledi tampon (od 15 do 20 cm) - pesek debeline
16 do 30 mm. Nato nasujemo cca. 5 cm peska (0 do 5 mm). Po polozitvi tlakovcev vse skupaj
ponovno utrdimo z valjarjem oz. vibracijsko desko. Glede na to, da je vasa pot ze dokaj
utrjena se lahko drzite spodnjih debelin posameznih slojev. Vsekakor vam svetujemo, da se
pred zacetkom del se dodatno posvetujete s strokovnjaki. Tako kot nam, vam bodo z veseljem
pomagali v podjetjih Cementni izdelki Jarc, Medvode (tel. 061 611 154), Cementnine Sedej,
Ljubljana (123 13 09) ali v podjetju Cegram Podbrezje (064 700 220). Upostevajte pa, da
vam bo vsakdo svetoval malo drugace.
Kupila sem staro hiso v
okolici Ljubljane, za katero ni nacrta ... Zelim jo obnoviti (ne podreti) in se cimprej
vseliti, vse to - jasno - s cimmanjsimi stroski. Prosim vas za podatek, kje lahko dobim
statika, ki mi bo pomagal/a na zacetku in razjasnila/a, kaj lahko v hisi sploh spremenim
(premikanje, rusenje sten, obdelava "plate" med nadstropjema...), pa tudi za kak
nasvet, kako naj se obnove same najbolj pametno lotim.
Aida (26.2.99)
Obrnete se lahko na statika
g. Sterlekar Mitja,dipl.ing.gradb., ki se profesionalno ukvarja s statiko ali na g.
Martinčič Matjaža, Procom, Opekarska 11, Ljubljana (tel 061 339 234).
Morda bi bilo za vas najbolje, da se najprej obrnete na Gradbeni center Slovenije, Dimiceva
9, Ljubljana, tel. 061 168 23 45 (http://gcs.gi-zrmk.si/; e-mail: gcs@gi-zrmk.si), kjer v okviru Gradbene svetovalne
pisarne nudijo BREZPLACNO svetovanje obcanom o gradnji, vzdrzevannju, prenovi objektov,
... Pri njih vam bo arhitekt svetoval glede prenove in vas nato tudi napotil k statiku.
Ce veste odgovor
na katero od vprasanj, vas vabimo, da nam ga sporocite ( info@ambientonline.net ). |