| Kazalo
vsebine |
| urednikova
misel |
| Upravni
postopek in gradbena dokumentacija |
| Streha
- peta fasada |
| Oblika
strehe |
| Strešne
konstrukcije |
| Zaščita
ostrešij |
| Kritine |
| Vrste
kritin |
| Barva
kritine |
| Zelena
streha |
| Ravne
strehe - lože, terase in zimski vrtovi |
| Kleparska
dela |
| Strelovodne
napeljave |
| Preureditev
podstrešja v bivalni prostor |
| Vizualizacija
rekonstrukcije podstrešja |
| Preverjanje
stanja strešne konstrukcije |
| Toplotna
izolacija strehe |
| Vrste
toplotnih izolacij |
| Podstrešno
stanovanje |
| Notranja
izdelava mansarde |
| Strešna
okna |
Urednici
Dr. Martina Zbašnik-Senegačnik,
univ. dipl. inž. arh.,
dr. Jasna Hrovatin, univ. dipl. inž. arh. |
Lektoriranje
Snežna Kokelj in Venetia d.o.o. |
Zasnova
in oblikovanje
PoliTRON |
| Obseg: 64
strani |
| Marec
2005 |
|
|
 |
 |
|
STREHA
in
PODSTREŠNO STANOVANJE - '05 |
|
- - - - - |
|
|
Streha
- peta fasada
Streha
je zgornji, najbolj obremen-jeni del hiše. Velikokrat je imenova-na
tudi »peta fasada«. Zgradbo varuje pred vremenskimi neprilikami
kot so dež, sneg, veter, sonce itd. Poleg tega mora uporabniku
nuditi toplotno in zvočno ugodje. Streha ima svojo pojavno
obliko, ki bistveno
|
 |
|
vpliva na končni izgled hiše. Pri tem imajo svojo vlogo tako
oblika strehe ter vrsta kritine, kot tudi njena velikost,
barva in način pokrivanja. Da optimalno opravlja svoje
funkcije mora biti streha...
se nadaljuje |
|
|
Oblika
strehe
Oblika
strehe je odvisna od številnih dejavnikov. Izpostaviti
velja geografske značilnosti, ki
so se skozi stoletja izoblikovale na različnih področjih
zaradi naravnih danosti, ki jih nudi neposredno okolje
– vremenski pogoji, uporaba lokalnih gradiv itd. Tako so
v hribovitejših krajih, kjer je veliko padavin, strehe
bolj strme, da voda čimprej odteče s strešine, na Primorskem
so bolj položne, ker je padavin manj, zaradi vetra pa mora
biti kritina težka (tudi obtežena s kamni). se
nadaljuje |
 |
|
|
Sestavni
deli strešne konstrukcije
Streha
je sestavljena iz različnih plasti, vsaka od njih opravlja
svojo funkcijo. Zgornji, vremensko najbolj
izpostavljen del strehe je kritina. Pod njo je toplotno
izolativni sloj, sestavljen iz več plasti, ki je nameščen
nad, med ali pod špirovce. Na spodnji strani strehe,
ki je vidna v notranjosti, je konstrukcija finalno
obdelana z lesenim opažem (nosilna konstrukcija je
lahko vidna ali ne) ali z različnimi obložnimi gradivi
(kot npr. mavčno kartonske plošče, les…). se
nadaljuje
|
 |
|
|
Strešne
konstrukcije
Strehe
se med seboj razlikujejo tudi glede na konstrukcijsko
gradivo, ki sestavljajo ostrešje. Pri nas so to
les, kovine in beton.
Lesene
strešne konstrukcije
Najbolj razširjeno v našem
prostoru je ostrešje iz masivnega lesa. Les je
gradivo rastlinskega izvora. Zaradi lastnosti,
ki jih ima, se zelo veliko uporablja.
Najpomembnejše
|
 |
prednosti
uporabe lesa pred drugimi gradivi so: - les
je elastičen, kar dopušča izdelavo nosilnih konstrukcij;
... se
nadaljuje
V
nadaljevanju: 1.) Kovinske strešne konstrukcije;
2.) Betonske strešne
konstrukcije; |
|
|
Ko
smrečica okrasi ostrešje
V preteklosti
so dobri gospodarji material za ostrešje
pravočasno pripravili. Drevo so posekali
v najprimernejših mesecih, ko je
v lesu najmanj vode. Posekanemu deblu
so pustili vrh, da je posrkal čim
več vlage. Tako pripravljen les je
čakal
|
 |
| na
tesanje in postavitev še kar nekaj mesecev, preden je
bil ravno prav suh, da je kasneje lahko desetletja ali
celo stoletje opravljal svojo nalogo v ostrešju ali kakšnem
drugem delu hišne konstrukcije. se
nadaljuje |
|
|
Zaščita
ostrešja
Najboljša
preventivna zaščita ostrešij je vgradnja
zdravega, zračno suhega lesa ter
preprečevanje zamakanja. Na ta način
se lahko zanesljivo obvarujemo pred
okužbo z glivami. Konstrukcijski
les pa poleg gliv ogrožajo tudi insekti.
|
 |
| Najnevarnejši
je hišni kozliček. Larve hišnih
kozličkov se hranijo z beljavo iglavcev, zato se pred
njimi lahko obranimo
tako, da v ostrešje ne vgrajujemo beljave oziroma lesa,
ki se ga lubje še drži. se
nadaljuje |
|
|
Zelena
streha
Zelene
strehe so znane že od najstarejših časov. Pravzaprav
lahko rečemo, da je bila to prva kritina na naravnem
zavetju (jame, votline). Tudi pozneje so ljudje ustvarjali
zgradbe, ki so jih zasuli in zaščitili s travnato rušo.
Danes je zelena streha razširjena predvsem v skandinavskih
deželah. Pri nas je zelenje na strehi še vedno le izjema
(razen nekaj primerov
vkopanih
|
 |
| garaž),
čeprav ni razloga za odklanjanje te ekološke bio-klimatske
rešitve. Kvalitetna gradiva in
čedalje bolj razvita tehnika gradnje omogočata hitro,
učinkovito in cenovno ugodno rešitev.
Če je še pred kratkim...se
nadaljuje |
|
|
Ravne
strehe -
lože, terase in zimski vrtovi
Sodobna
gradiva in tehnologije gradnje danes omogočajo vodotesno
izvedbo ravne strehe z naklonom do 5°, vendar le pod
strokovnim nadzorom. To je najzahtevnejša oblika strehe,
posledica nepravilne izvedbe pa je zamakanje v konstrukcijo.
Podstrešno stanovanje ima veliko večjo vrednost, če ima
zunanji bivalni prostor. Lože, terase in zimski vrtovi
v zgornji etaži hiše povezujejo uporabnika z naravnim
okoljem. Ta umetna... se
nadaljuje
|
 |
|
|
Kleparska
dela
Med
kleparska stavbna dela prištevamo opremo stavbe z vsemi
izdelki iz tanjše pločevine. Običajno ta dela obsegajo
izdelavo in montažo strešnih žlebov in odtočnih cevi,
raznih obrob, strešnih oken (line), pokrivanje zunanjih
okenskih polic, portalov in zidcev ter snegolovov.
V žlebovih se zbira meteorna voda s strehe, da je veter ne
bi... se
nadaljuje
|
 |
|
|
Strelovodne
napeljave
Strelovodi
postajajo vse bolj pomembni za zaščito stavb. Posledica
globalnega segrevanja ozračja je namreč tudi vse več
neviht, ki jih spremljajo udari strel. Strelovod uspešno
varuje stavbo pred udarom strele, zato strela varovanega
objekta ne poškoduje, nam pa prihrani velike izdatke.
Sodoben strelovod je sestavljen iz nerjavečih vodnikov,
ki so lahko aluminijasti, bakreni ali iz nerjavečega
jekla. Ti materiali so dobri prevodniki, zato se ob
udaru strele v strelovod vodnik bistveno
|
 |
| manj
segreje, možnost poškodbe strelovodne napeljave
pa je zato veliko manjša. Pritrjevanje vodnikov na
streho ali zid je danes... se
nadaljuje |
|
|
|
|
|
STREHA
in
PODSTREŠNO STANOVANJE - '05 |
|
|
|